B(l)og

Spet bom postal reden pisec bloga. Počitka je bilo dovolj in spet se je pojavila sla po pisanju. Sicer do septembra ne bom tako zvest, saj bom veliko časa preživel na morju brez računalnika. Pa tudi potem bom objavil zgolj objavo dve na mesec, saj se bom posvečal čemu drugemu. Pravzaprav, spet bom bratec, šola,… Tako ti ostane malo prostega časa in tega poskušaš kar se da dobro vnovčiti. Tako bom malo na računalniku, kakšen minuto bom posvetil učbenikom in delovnim zvezkom, pa tudi rekreacija pride vmes. V glavnem. Spet bom na vsake toliko časa pisal.

Pa pa.

Kaj dejansko so plagiati? Odgovor je preprost. To je kraja že napisanega članka. Ja, kraja. Kraja pa je kaznivo dejanje. Morda plagiati res niso tako hudo kaznivo dejanje. Nemara za nekatere niso, saj se tiste, ki “plonkajo” od nekoga drugega, ne kaznuje. Pa vendar se ne moremo in ne smemo izogniti, da je to kraja.

Zakaj sem izbral to temo? Jah, plagiatov je vse več. Ali pa se vse več o njih govori in mogoče je vse več takih, ki jih obtožujemo po krivem. Delno je bil to povod, delno pa tudi Ona, katero sem na hitro prelistal, a vendar zasledil hude obtožbe o kršenju avtorskih pravic. Še huje pa je to, da je bila obtoženka, če se lahko tako izrazim, simpatična TV voditeljica, redna pisateljica bloga - tudi na Blogosu- ter kolumnistka. Mojca Mavec. Pa še to se ne sme prezreti, da je bilo tudi dokazano, če smo v vodah policistov, da je kopirala kolumno iz neke druge knjige.

Sicer pa je vzrokov, da pride do obtožbe prilaščanja avtorskih pravic, več. Najbolj izstopa eden: nevoščljivost. Morda se je le-ta pojavila pri govorjenju, da je pesem Marije Šerifović Molitva že obstajala. Ne bom se nagibal ali je ali ni. Vzemimo primer, da ni res. Vsekakor je jasno, da je tisti, ki je to izrekel oziroma v tem primeru napisal, napisal zaradi nevoščljivosti. To je grda lastnost vseh ljudi. Eni so bolj “foušljivi”, spet drugi manj. Da se ta grda lastnost pojavi, je potreben kakšen velik dogodek. V tem primeru zmaga na Evroviziji. Na Mavčevo žalost pa je bilo jasno in glasno napisano vse kar je bilo prekopirano.

Podobna afera je bila že pred leti z Vido Žabot, ko je iz nekega italijanskega časopisa v slovensko revijo dobesedno prevedla italijanski članek. Medtem ko je Vida -upam, da lahko tako rečem- prevajala je Mojca Mavec malo spreminila nek dogodek, dejanje, a je vendarle ostal isti pomen. Ali je Mavčeva bolj pretkana kot Žabot? Morda.

Zdaj sem dobesedno popljuval tri punce. Naj se še sam malo pokritiziran. Na začetku pisanja tega bloga sem prepisal nek članek, priznam malo več besedil, in me je nekdo zalotil pri tem. Žal mi je bilo in žal mi je. Je pa res, da o tem takrat sploh nisem razmišljal, da se tega ne sme, da je to zločin in se mi je zdelo, da ni nič narobe, če zlorabim avtorske pravice drugega. Še enkrat se opravičujem!

V šoli so me učili, da so pri nekem tekstu, uvod, jedro in zaključek. Naj še zaključim. Zakaj plagiatiramo? Zaupajmo vase in se zavedajmo, da sami -nemara- pišemo še lepše članke. Konec koncev, če se jezimo nad vlomilce, ki vlomljajo in povzročajo kaznivo dejanje, tudi vsi tisti, ki kopirajo delajo isto. Delajo kaznivo dejanje. Mojci Mavec pa naj povem to, da sem prebral njeno opravičilo in izgovor v Oni in jo razumem, da je bila pod stresom. Saj sem jaz naredil isto in mi je bilo žal. Prepričan sem, da je tudi tebi, Mojca.